Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2024
Kresnice 2023 - Dnevi poezije in vina 2024

V Kropi je v organizaciji gibanja Kultura-Natura Slovenija potekal pesniški dogodek kresnice, na Ptuju pa se pripravljajo na največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope Dnevi poezije in vina.

Kresnice 2023 - Dnevi poezije in vina 2024

V Kropi je v organizaciji gibanja Kultura-Natura Slovenija potekal pesniški dogodek kresnice, na Ptuju pa se pripravljajo na največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope Dnevi poezije in vina.

kulturaliteraturadnevi poezije in vinakresnice 2023

Kulturni utrinki

Kresnice 2023 - Dnevi poezije in vina 2024

V Kropi je v organizaciji gibanja Kultura-Natura Slovenija potekal pesniški dogodek kresnice, na Ptuju pa se pripravljajo na največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope Dnevi poezije in vina.

VEČ ...|30. 7. 2024
Kresnice 2023 - Dnevi poezije in vina 2024

V Kropi je v organizaciji gibanja Kultura-Natura Slovenija potekal pesniški dogodek kresnice, na Ptuju pa se pripravljajo na največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope Dnevi poezije in vina.

Jože Bartolj

kulturaliteraturadnevi poezije in vinakresnice 2023

Pogovor o

VEČ ...|27. 12. 2023
Obnova in pomoč po letošnji ujmi

Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Radovan z Ministrstva za naravne vire in prostor, ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

Obnova in pomoč po letošnji ujmi

Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Radovan z Ministrstva za naravne vire in prostor, ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

politikaživljenjepoplave 2023

Pogovor o

Obnova in pomoč po letošnji ujmi

Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Radovan z Ministrstva za naravne vire in prostor, ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

VEČ ...|27. 12. 2023
Obnova in pomoč po letošnji ujmi

Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Radovan z Ministrstva za naravne vire in prostor, ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

Tanja Dominko

politikaživljenjepoplave 2023

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

nezaposljive osebeNadškofijska karitas MariborTeden karitas 2023

Življenje išče pot

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

s. Meta Potočnik

nezaposljive osebeNadškofijska karitas MariborTeden karitas 2023

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023

Minute za kmetijstvo in podeželje

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Robert Božič

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2023
Študijski dnevi Draga 2023 - Film Zvok svobode o trgovini z otroki

Študijski dnevi Draga 2023 - Film Zvok svobode o trgovini z otroki

kulturaDraga 2023film

Kulturni utrinki

Študijski dnevi Draga 2023 - Film Zvok svobode o trgovini z otroki
VEČ ...|29. 8. 2023
Študijski dnevi Draga 2023 - Film Zvok svobode o trgovini z otroki

Jože Bartolj

kulturaDraga 2023film

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2023
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje 2023 v Andražu (27.8.)

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje 2023 v Andražu (27.8.)

kulturaglasbaDružina poje 2023David Zabukovnik

Kulturni utrinki

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje 2023 v Andražu (27.8.)
VEČ ...|21. 8. 2023
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje 2023 v Andražu (27.8.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaDružina poje 2023David Zabukovnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2023
Ajdovščina obnovlja najbolj ohranjen rimski stolp - 6. in 7. koncert Festivala Radovljica

Ajdovščina obnovlja najbolj ohranjen rimski stolp - 6. in 7. koncert Festivala Radovljica

kulturaglasbaAjdovščinaDomen MarinčičFestival Radovljica 2023

Kulturni utrinki

Ajdovščina obnovlja najbolj ohranjen rimski stolp - 6. in 7. koncert Festivala Radovljica
VEČ ...|16. 8. 2023
Ajdovščina obnovlja najbolj ohranjen rimski stolp - 6. in 7. koncert Festivala Radovljica

Jože Bartolj

kulturaglasbaAjdovščinaDomen MarinčičFestival Radovljica 2023

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

športspecialni športnikiosebe z motnjo v duševnem razvojuPoletne svetovne igreBerlin 2023

Vstani in hodi

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Damijana Medved

športspecialni športnikiosebe z motnjo v duševnem razvojuPoletne svetovne igreBerlin 2023

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2025
Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Učenje branja

Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki